Home » Marketing in prodaja » Nekaj zgodovinskih prelomnic direktnega marketinga – 2.del

Nekaj zgodovinskih prelomnic direktnega marketinga – 2.del

V predhodnem prispevku sem najavil, da bom ob bok »prvim« v zgodovini oglaševanja dodal še nekaj pomembnih prelomnic, ki so v marketinško-oglaševalski dejavnosti predstavljale velik korak v smeri približevanja ponudbe podjetij potencialnim strankam. Od najstarejšega najdenega oglasa iz antičnega Egipta pa do sodobnega, natančno ciljanega oglaševanja je pomembne korake predstavljalo še kar nekaj prelomnic. Med drugimi so relativno veliko oglasom podobnih zapisov našli v ruševinah mesta Pompeji, za katere sicer predvidevajo, da gre predvsem za politično oglaševanje, ogromno oglaševanja gre zaslediti v antični Grčiji in nato v Rimu, kjer so oglaševanju, če ga že sploh lahko tako imenujemo, namenjali kar cele zidove oziroma neke vrste oglasne deske.

Po nekaterih podatkih bi naj prvi oglasi segali celo v obdobje 4 tisoč let pred našim štetjem – v Indijo, kjer bi naj oglasom podobna sporočila risali na kamne. Jasno pa nam mora biti, da ti oglasi niso imeli ravno oblike oglasa, kot smo ga vajeni nekaj tisočletij kasneje, ampak je šlo bolj za slikovna sporočila – konjsko kopito, škornji, klobuk, obleka… Ob koncu 18. stoletja pa prvič zasledimo komercialni letak, ki je bil z namenom podajanja čim več informacij tiskan kar obojestransko, in sicer na poroki hčere Londonskega veljaka (George III.), kjer so na lističih, ki so jih delili med svati, predstavljali prenosni pralni stroj.

Oglaševanje v časopisu se pojavi v Angliji nekje v sedemnajstem stoletju, česar so se posluževali številni ponudniki, prav tako so svoj prostor v namene oglaševanja z veseljem odstopali tudi časopisi. To pa je trajalo vse do leta 1836, dokler ni francoski časnik La Presse pričel oglaševalski prostor prodajati. Cene so variirale glede na velikost oglasa in glede na pozicijo v časopisu – že tedaj so se uredniki zavedali, da ima tudi časopis svoje »prime time« strani. S to potezo se je cena časopisa močno znižala in tako je postal dostopen za bistveno širši krog prebivalstva. Ta pomemben preskok v odnosu do oglaševanja pa je prinesel na eni strani večjo »splošno razgledanost« prebivalstva in na drugi strani neverjetno povečano prodajo omenjenega časopisa. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da je temu zgledu sledilo ogromno drugih časopisov.

Samo štiri leta kasneje pa Volney Palmer v Bostonu ustanovi organizacijo, katero lahko definiramo kot prvo predhodnico sodobne oglaševalske agencije. In prav v istem obdobju se na drugi strani (spet v Franciji) pojavi še prva agencija za posredovanje novic, katera je obenem upravljala tudi z oglaševalskim prostorom v časopisih, za katerega so kmalu potekala prava barantanja v boju za čim bolj izpostavljeno ponudbo. Bister gospod, ki je izumil to obliko organizacije je bil Charles-Louis Havas.
In da za konec ponovno skočim stoletje dlje v preteklost – leta 1732 je Benjamin Franklin, tedaj daleč najuspešnejši tiskar v Ameriki, izdal publikacijo Poor Richard Almanac, ki kmalu postane redna publikacija organizacije, s tem pa tudi (kot se kasneje izkaže) primer prve periodike nekega podjetja. Mislim, da lahko temu dogodku mirno pripišemo čast prvega oglaševanja podjetja s pomočjo rednega obveščanja preko novic. Danes to dejavnost, ki jo radi poimenujemo kar z angleškim izrazom newsletter, večina podjetji izvaja s pomočjo e-novic, katere svojim strankam pošilja preko e-pošte. Skoraj tristo let po izumu periodičnega obveščanja, si podjetje skoraj ne more več predstavljati prodaje brez tega oglaševalskega kanala.

Aljoša Kovačič,
Projekni vodja

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*