Home » Marketing in prodaja » Slovenski kupec VS slovenski prodajalec

Slovenski kupec VS slovenski prodajalec

V 7 milijardnem svetu kjer ima 2,5 milijarde ljudi dostop do spleta se zdi, da je Slovenija res majhni spletni trg. Ne glede na svojo majhnost pa tehnološko gledano sploh ne zaostaja. Povprečen spletni uporabnik je v naši regiji  priklopljen na splet z 2.2 napravami. K temu statističnemu podatku je zagotovo pripomogla rast pametnih mobilnih naprav.

slovenski kupec vs slovensko podjetjeSkratka: Slovenci smo na internet dobro priklopljeni. In če imamo na eni strani navade potrošnikov, imamo na drugi strani podjetja, ki potrošnikom želijo slediti tako, da njihovo potrošniško vedenje (navade) raziskujejo, se jih zavedajo in jih z oglaševalskimi metodami obračajo svojemu poslu v prid. Kako dobro slovenski prodajalec raziskuje in “preži” na slovenskega kupca pa boste spoznali že preko nekaj osnovnih podatkov:

Osnovna struktura medijskega vsrkavanja povprečnega Joškota je sledeča:

  • 28% časa surfa po valovih spleta (predvsem zaradi tega, ker nima zadosti denarja, da se odpravi na pravi surfarski dopust in na spletu išče ugodnejše cene)
  • 25% časa preživi v družbi televizijskih prijateljev (predvsem zaradi tega, ker je toliko časa na spletu, da pravih prijateljev nima veliko)
  • 16% časa lista tisk (predvsem zaradi tega, da se lahko pohvali, da je na ta dan nekaj dejansko prebral)
  • 31% časa posluša radio (ni kaj: ko kupiš dober avto, je potrebno čim več časa preživet v njim).

Pa odmislimo vzroke za takšno strukturo medijske konsumpcije 🙂 Splet se je iz takšnih in drugačni razlogov prebil v ospredje. Malo me preseneča radijski podatek ampak sumim, da je ta tesno povezan z vožnjami v avtomobilu.

Zanimivi podatki sledijo. Kakšna je struktura vlaganja v oglaševalski prostor s strani slovenskih podjetji.

  • 4% proračuna povprečno podjetje vloži v spletno oglaševanje (predvidevam, da zaradi tega, ker si večina misli, da ne bodo dobili oprijemljivih rezultatov, oz. da je za takšno merjenje potrebno preveč časa in sredstev)
  • Kar 71% oglaševalskega proračuna gre v TV oglase (Uau! Takšno razmišljanje se meni osebno zdi totalno “old school”. A kdo še gleda oglase po televiziji? Jaz se med oglasi zasukam do hladilnika, ali si pripravim kaj za popit, objavim kaj na družabnih omrežjih ali preberem kak članek. Včasih imam občutek, da bi lahko vmes odšel na kosilo in se pravočasno vrnil nazaj k programu).
  • Tisk je s 4% oglaševalskega proračuna prav tako pod hranjen. Nekako smo dobili občutek, da je internet izpodrinil nič drugega kot tisk, ampak očitno temu ni tako. Slovenci smo radi naročeni na mesečnike, tednike, dnevnike.
  • Svoj kos oglaševalskega proračuna so deležni tudi radijski oglasi. Tudi ti premalo, kar se mi zdi po eni strani razumljivo: sam se sprašujem kakšen učinek prinese radijsko oglaševanje. Verjamem, da je domet izjemen, ampak kašna pa je dovzetnost poslušalca? Veliko je odvisno od izdelka in od oglasa.

Po zgornjih podatkih sodeč, bi lahko rekli, da slovenska podjetja svoje raziskave niso najbolje opravili in delijo oglaševalski proračun bolj po občutku, kot po številkah. Morda, pa tudi ta raziskava ne zadošča, da bi podjetja prepričala. Vprašanje, ki si ga moramo postaviti je: na katerem izmed teh kanalov, pa je potrošnik najbolje dovzeten za oglase? Ste se kdaj spravili gledati televizijo zato, ker ste želeli nekaj kupiti? Ja, tudi jaz se nisem. Sem pa dostikrat obiskal splet, z namenom, da sem spoznal produkt/storitev, ki sem jo imel namen kupiti.

In tudi spletno oglaševanje je tisti segment, v katerem zares blestimo 🙂 Pomagamo vam določiti realne cilje, analizirati panogo oz. trg in vzpostaviti kampanjo, ki bo usklajena z vašim proračunom, poslom in pričakovanji. Za več informacij, nas pokličite na brezplačno številko 080 3339 ali zahtevajte neobvezujoče povpraševanje, še danes. Kontaktirajte naše Google strokovnjake preko obrazca tukaj!

Za vas sem pisal,

Damjan Avsec