V prejšnjem poglavju smo lahko prebrali, kako se lotiti izdelave ekonomike poslovanja in tudi kako se lotiti priprave finančnih izkazov. V tokratnem poglavju, ki je nadeljevanje prešnjega pa bomo spoznali kakšno vlogo ima denarni tok pri poslovanju podjetja, kako izračunamo »točko preloma« ter zakaj je ta pomembna za obstoj in rast podjetja.
Denarni tok in njegova vloga pri poslovanju podjetja
»Projekcije denarnega toka lahko ustvarijo razliko med uspehom in propadom ter med rastjo in stagnacijo podjetja« (Bangs D., Business Planning, 1995). Podjetniki se vse premalo zavedajo, kako pomemben je tok denarja. Večino svoje pozornosti namenjajo dobičkom, vse premalo pa vedo, da je največkrat vzrok za propad podjetja ali njegovo stagnacijo ravno pomanjkanje likvidnih sredstev – denarja. Podjetje lahko ustvarja veliko prihodkov in deluje z velikim dobičkom, ki ga želi nato razdeliti med delničarje, družbenike ali investirati v nadaljni razvoj, a zato nima denarja.
Podjetje lahko pojmujemo kot živ organizem in tisto, kar ga poganja, kar teče po žilah, je denar. Proizvod oz storitev lahko pojmujemo kot možgane, srce predstavlja trženje in želodec finance. Tako kot bo živ organizem propadel, če po njem ne bo tekla kri, bo ravno tako propadlo podjetje, če v njem ne bo denarnega toka.
Pomembno je torej, da ločite med dvema različnima pojmoma – denarnim tokom in dobičkom.
Za mahjna rastoča podjetja je prvi prav gotovo pomembnejši.
Možno je, da podjetje propade, čeprav ima veliko naročil, a ne more pravočasno oz sproti plačevati stroškov, ki jih ima z izdelavo proizvoda oz nudenjem storitve (ne more poplačati dobaviteljev, materiala, surovin, delovne sile, …itd.). Zavedati se je potrebno, da bo denar pritekal v podjetje mnogo počasneje in odtekal mnogo hitreje kot lahko pričakujete. Denarni tok je torej zapis o denarju, ki je na voljo v določenem časovnem trenutku.
Izračun točke preloma
Vsakega lastnika podjetja in morebitnega investitorja bo ne samo zanimalo, kolikšni so dobički, pač pa tudi, kdaj se le-ti pojavijo, koliko časa bo trajalo, preden bo podjetje začelo poslovati z dobičkom, koliko proizvodov oz storitev bo potrebno proizvesti in prodati, da bo poslovanje še prinašalo dobiček. V teoriji temu pravimo točka preloma, vendar pa se pri njenem izračunu v praksi pogosto pojavljajo problemi.
Pri izračunu točke preloma upoštevamo prihodke od prodaje, stroški pa se delijo na variabilne in fiksne. Dobiček predstavlja vse, kar ostane potem, ko so pokriti vsi stroški.
Če na kratko ponovimo oz za tiste, ki še ne vedo pojasnimo, kateri so fiksni in kateri variabilni stroški.
Fiksni stroški so tisti, ki se ne spreminjajo s spremembo v obsegu proizvodnje ali prodaje (npr: strošek najemnine ali strošek stroja, nepremičnine).
Variabilni stroški pa se po drugi strani spreminjajo skupaj z obsegom proizvodnje oziroma prodaje (npr. strošek plače trgovca, katere višina je odvisna od tega koliko le-ta proda v določenem obdobju). V realnosti se večina stroškov ne spreminja direktno in proporcionalno s prodajo. Dejansko obstaja več stopenj variabilnosti in zato te stroške pogosto imenujemo polvariabilni, a tako jih označujemo le takrat, kadar je del variabilnega stroška fiksen, kar je značilno za večino plačnih sistemov.
Pri izračunavanju točke preloma se pogosto pojavi problem, kam razdeliti določene stroške, zato je v nadaljevanju smiselno temu posvetiti še nekaj besed.
Skupina stroškov, ki se pojavlja v vsakem podjetju, so prav gotovo stroški za električno energijo, vodo, plin, telefon, pošto, pisarniški material, …itd. Tiste stroške, ki jih plačujemo vsak mesec pavšalno in za katere znaša mesečni račun približno enako, jih lahko uvrstimo med fiksne, medtem ko del stroškov, ki se spreminjajo zaradi povečanega obsega proizvodnje uvrstimo med variabilne stroške.
Druga skupina stroškov so stroški oglaševanja in promocije. Če se na primer v podjetju vnaprej odločite, koliko sredstev boste namenili oglaševanju, je to fiksen strošek, lahko pa vodite tako politiko, da se o obsegu oglaševanja odločate vsak mesec sproti, pač odvisno od situacije na trgu, potem bo to variabilen strošek. Veliko podjetij se odloča za kombinacijo obeh, torej vnaprej namenijo nek proračun za oglaševanje, obenem pa še vedno ostajajo odprti za dodatno oglaševanje ob posebnih priložnostih.
Pri plačah za zaposlene se pogosto napačno predpostavlja, da so ti stroški popolnoma variabilni (spremenljivi). Dejansko so ti stroški najbolj pogosto polvariabilni, kot smo že omenili v enem od prejšnjih odstavkov. V današnjih časih bo večina zaposlenih (in ne samo managerji) prejemalo poleg fiksne plače tudi dodatke za uspešnost in dodatno stimulacijo.
Stroški najemnine in leasinga so pri nas običajno fiksni, v svetu pa se čedalje bolj uveljavlja praksa, da lastniki zahtevajo ne samo plačilo fiksnega zneska najemnine, pač pa tudi določen odstotek od prodaje.
Stroški prodanih proizvodov oz storitev se običajno odrazijo v njihovih prodajnih cenah, občasno pa se lahko zgodi, da pride do povečanja cen surovin in materialov ali pa povišanja urne postavke osebe, ki opravlja določeno storitev, kar pa se ne bo moglo takoj odraziti v višjih prodajnih cenah. Ob tem se nam postavljajo tudi vprašanja kot so; Kako opredeliti stroške dostave? Kaj bi se zgodilo, če bi se obseg prodaje zmanjšal – bi ohranili isto število zaposlenih? Kakšni so storški, amortizacije, zavarovalnih premij, …itd.
Točka preloma se torej pojavi takrat, ko so prihodki ravno enaki stroškom oz ko z danimi prihodki pokrijemo vse stroške. To lahko ocenimo tako časovno, kot tudi količinsko oz vrednostno. Formulo za izračun točke preloma dobimo z naslednjim postopkom:
TC = VC + FC
TR = P*Q
P*Q = AVC*Q+FC
P*Q-AVC*Q = FC
Q (P-AVC) = AVC
TOČKA PRELOMA (Q)=FCP-AVC
VC – variabilni stroški
FC – fiksni stroški
P – cena enote proizvoda
Q – količina prodanih proizvodov oz storitev
AVC – povprečni VC na enoto proizvoda
(Se nadaljuje naslednjič…)
Iz prejšnjih poglavij:
Poglavje 1: Planiranje strategije podjetja
Poglavje 2: Tržne raziskave in analiza trga I.
Poglavje 3: Tržne raziskave in analiza trga II.
Poglavje 4: Ekonomika poslovne zamisli
